|
Džamija
Behrambegove medrese v Tuzli (avtor Zlatko Ugljen,
sodelavec Husein Dropić) je ena
od novejših arhitekturnih realizacij povojne gradnje v Bosni in
Hercegovini.
Džamija in medresa z imenom Behrambegova džamija in Behrambegova
medresa v Tuzli sta nastali v stoletjih turške oblasti v Bosni
in Hercegovini. Lokacija današnje džamije z medreso
istega imena projektantov Zlatka Ugljena in Huseina Dropića je
glede na prvotno spremenjena. Spremembe so se dogajale skozi stoletja.
V
času socialistične Jugoslavije Behrambegova medresa ni delovala.
Njeno delovanje je bilo obnovljeno v vojni med leti 1992-1995,
prostore pa je imela v stavbi bivše rudarske šole. Z umestitvijo
medrese v zgradbo, ki ji prvotno ni bila namenjena, se je razvila
nuja po ureditvi objekta in okolice za zahteve pouka teološke
šole.
Glede na to, da je v njegovem
okviru obvezna petkrat na dan tudi molitev, je bilo treba zgraditi
džamijo. (...)
|
The
mosque of Behram-bey’s madrasah in Tuzla, designed by Zlatko Ugljen
(assistant author Husein Dropi}), is one of the new realisations
of the post-war architecture of Bosnia and Herzegovina. The origins
of Behram-bey’s mosque and Behram-bey’s madrasah date back centuries
to the Ottoman rule in Bosnia and Herzegovina. The current location
of the mosque and the madrasah differs from the original site;
their location has been shifting slowly, throughout the centuries.
Behram-bey’s madrasah, the theological school, was closed during
socialist Yugoslavia. It reopened during the war, 1992-1995, in
the former mining school, a late Modernist building from the era
of social realism. Soon, it became obvious that theological education
could not be conducted in such an inappropriate building. Also,
the obligatory namaz or sallat (obligatory prayer) of pupils and
teachers five times a day demanded a separate mosque.
(...)
|