Znotraj mest čas ustvarja votline, neizkoriščene prostore, ki so kot tovarne, lokalne železniške postaje, vojašnice, stare bolnice služili mestu, ki ga danes ni več. Z opustitvijo kmetijstva v
izvenmestnih prostorih enako
usodo doživljajo tudi velika vaška posestva, nekdanja središča vaškega življenja, kot to prikazuje Ermanno Olmi v filmu Les za cokle. Takšni izolirani sklopi, ki so v Toskani obkroženi s hektarji nasadov oliv in vinogradi, se danes
v glavnem preobražajo v prostore
za kmečki turizem ali v zasebne
vile za tiste, vse več jih je, ki se želijo po delovnem dnevu umakniti
v tišino in samoto, ki jo nudi naravni okoliš.
Takšno spremembo namembnosti
je doživela tudi veleposestniška
hiša s konca 18. stoletja,
umeščena v domačo hribovito pokrajino v okolici Firenc, ki jo arhitekt Nardi preureja v zasebno vilo Ciatti. Podoben značaj
čitljivosti, esencialnosti, statičnosti, ki je značilna za ta naravni okoliš, se manifestira tudi v arhitekturnem izrazu s kompaktnostjo volumna, s pomanjkanjem površinskih
dekoracij in z enostavnostjo prostorske razdelitve, kar so značilnosti, s katerimi se odlikuje večina vaških sklopov Toskane.
Tudi Firence zadržujejo to
atmosfero statičnosti, metafizične brezčasnosti, ki je ne porušijo niti tisoče turistov, ki se vsak dan
zlivajo po njenih ozkih ulicah.
(...)

The passage of time creates voids in cities; those unused spaces that once had served
the city, such as factories,
local railway stations, army barracks, and former hospitals. Abandonment of agriculture in out-of-town areas brings the same fate upon large rural
farms, former foci of rural life as described by Ermanno Olmi in his movie ’The Tree of Wooden Clogs’. Such isolated farms, in Tuscany surrounded by olive groves or vineyards, are today mainly used for rural tourism or as private villas for those who wish to retreat into repose and solitude, to be surrounded by nature after a busy day, and there are more and more of
such days. become the private Villa Ciatti. The legibility, essentialism and stillness characteristic of that natural environment found their architectural expression in compactness of volumes, absence of façade decoration, simplicity of spatial distribution, which are all typical of most
rural complexes of Tuscany. Even Florence emits such an atmosphere of static quality
and metaphysical timelessness, unruffled by thousands of tourists flocking daily to its narrow streets.
(...)