|
V
udobni in prijetni četrti stanovanjskih hiš v Grosupljem se je
poleti pred dvema letoma skoraj čez noč pojavil nenavaden objekt.
Lesen kubus, ki raste iz prvega nadstropja enodružinske hiše in
na prvi pogled lebdi nad vrtom, je mimoidoče še najbolj spominjal
na savno. In še danes le malokdo ve, da se za lesenimi stenami
skriva prostorna spalnica in da je kubus pravzaprav prizidek,
ki se predvsem s svojo pojavnostjo razlikuje od stereotipnih pritličnih
prizidkov, ki stihijsko rastejo ob mnogih stanovanjskih hišah.
Slovenija je namreč preplavljena z variacijami enodružinske hiše,
ki temeljijo na konvencionalnem in preživetem konceptu toge delitve
bivalnih enot, ki ne omogoča veliko fleksibilnosti in se le težko
prilagaja spremembam v strukturi družin in delovnih vzorcih. Pomanjkanje
prostora se večinoma rešuje s samograditeljstvom in prizidkarske
strasti Slovencev se večinoma manifestirajo v slabih, banalnih
pritličnih objektih.
(...)
|
|
In
the summer two years ago, a snug and cosy residential area of
Grosuplje saw a strange structure appear almost overnight. The
wooden box, growing from the first floor of a family house and
seemingly hovering above its garden, vaguely reminded passers-by
of a sauna. Even today few know that the wooden walls conceal
a spacious bedroom: the cube is actually an extension, but it
looks different from the stereotypical low-level additions which
grow chaotically on many residential houses. In fact, Slovenia
has been overrun by variations of family houses based on the conventional
and obsolete concept of a rigid division of housing units, which
does not allow for great flexibility and can hardly adapt to changes
in the structure of families and jobs. The lack of space is usually
resolved through self-made extensions. The Slovenians' passion
for extensions mostly results in bad, banal one-storey buildings.
(...)
|
|